Preselila sem se na www.jerazajec.sportblog.si , kjer sedaj pišem o najvztrajnejših gorskih tekačih, turnih bordarjih in kajakaših. Vabljeni, da obiščete stran in kaj pokomentirate. Nekaj filmov in slikc boste že našli

Pa lep pozdrav!

Jera  

Kmalu pa je lepoto prekinila misel, ki mi ne da miru – IZGORELOST. No, za menoj je teden velikih napetosti v službi in doma … in občutek imam, da sem ji blizu (izgorelosti namreč). Pa saj se bodo stvari uredile, vem. Ko sem premišljevala zakaj naj vztrajam, mi je ves čas na misel prihajal naslednji stavek: “Sreča je v dajanju”.  Res je … Dajati pa v smislu: “Dati, ne da bi pričakovala kaj v zameno!”. Prav, če je taka božja volja, naj bo pa tako … Saj imam vse kar potrebujem. Včasih še več in preveč. Da bi se le mogla vedno za vse zahvaljevati.

No, da malo obnovim ta teden

V sredo in četrtek sem malo potrenirala na Grmado. V petek ni padla Kredarica, pač pa Begunjščica. Kredarica pa v nedeljo. Slikce bodo, ko pride Ana na faks. Začelo se je že dan prej, v četrtek, ko se je Metina prijateljica iz YFC-ja spogledala z drevesom in smo reševali drevo iz avta do 2h zjutraj. Ob 5.00 je pa budilka zvonila Sicer pa je bil naslednji dan lep… no, po prvaici … bil je kar malo kičast. Triglav je bil kot na dlani. Staš, Rok, Ana in jaz smo preživeli tak dan, da sem si ga hotela kar v škatlico zapret. Naslednji dan sem pa tekla na Grmado 31 min 17s. To žal ni bil moj rekord, saj je sicer le-ta 12sekund boljši. Če pa pomislim, da sem bila po maratonu in hribih malo utrujena, pa sem zelo zadovoljna. Še uvrstitev je bila solidna (2. mesto v kat in 4. v skupnem). Sploh pa to, da so ravno v času teka polagali asfalt in smo se popali nanj, da se je kar kadilo  Sicer pa sem bila zeloooooooo vesela, da sta prišla na tekmo tudi p. Miran in Meta, ki sta zaslužna, da sem porabila še zadnje atome moči in nisem odnehala s tempom.  Navijači res naredijo svoje!! Pa še to … že drugo leto sem tekla z odvezano supergo. Se sprašujem kakšen bi bil rezultat, če bi tekla z zavezano Kakorkoli Miran in Meta hvala za vajino pomoč, za družbo in super preživeto popoldne.

No, po teku, kot se spodobi, sva si z Meto privoščili sladoled. Jaz sem šla še za 2 uri na košarko in odbojko na Tabor, potem pa v BTC po dereze. Haha … niso jih sposojali, samo na viču jih, še dobro, da mi jih je potem Grega posodil in smo v nedeljo usvojili Kredarico. Bilo je mrzlo, pihalo je, snežilo – Sibirija! Šli smo v kočo in se najedli. Ko smo pa začeli sestopati je postala pa taka lepa ŠAJBA. KIČ! Pa kaj hočemo, Triglav me bo počakal za naslednjič. Mogoče že kmalu.

Se slišimo!

Glede teka … no ja, včasih boljše, včasih slabše uvrstitve niso pomembne. Najpomembneje je, da ohranjam tradicijo. Zdaj je šele nekaj dni po maratonu in verjetno bo tek bolj tako tako. Včeraj sem šla z Jernejem, Petrom in Janezem počasi iz Mačkovega grabna gor in čez Setnico dol. Zdajle bom šla pa eno “ta hitro”. Glede na to, da greva z Ano jutri na Kredarico ali pa na Tosc, še ne vem, če ne bom imela v soboto “musklfibr”, da bo kaj

Lep pozdrav!

Veter mi je pomagal, priznam!!!

Volitve so pa za umret!!! 6 ur sediš in čakaš, da bo minilo!!!

Ko bi vsaj računalnike imeli, da bi kaj koristnega delali, ko ne bi bilo volilcev.

V Kranju pred Mercatorjem, kot vedno , počakam, da se CE pripelje. Malo si pomahava iz razgretih avtomobilov in odločiva se, da tokrat spet!!! pelje Ana, češ da vedno vozim jaz. Po 15 min se začno prve kaplje dežja, nato sneg. Na cesti na pokljuko je nekaj snega na cesti. Naj se obrneva??

Odločiva se, da se bo sneg stopil!!! To se je izkazalo za pravo odločitev, saj je kmalu posijalo sonce. Pri vojašnici pustiva avto in nadaljujeva peš proti Viševniku. Pri drugi vlečnici prehitiva en par in nadaljujeva proti sedlu. Snega je cca 2 – 5 cm. Pod vrhom že konkretno piha in kar malo težko je dihati. Srečava še nekaj ljudi, ki se že vračajo. Pohitiva na vrh in se malo razgledava, potem pa jo mahneva v dolino. Sneg se je na cesti stopil in prav sva se odločili.

 Zvečer pohitim še na odbojko in košarko na Tabor. Pa bi bilo bolje, če ne bi, saj imam spet zvito zapestje. Kdaj se bo to končalo;) ?

Bilo je lepo, naporno, mrzlo, deževno … vendar je bila družba zopet krasna in če pomislim – nepozabno doživetje!

Kosiak 2008! Komaj čakam.

Nekaj utrinkov s tekme – slikce, najdete tu!

To je res … super!